Zmedo, ki jo imamo v glavi zaradi naglih vremenskih sprememb, ki smo jim priča, nama je v tej epizodi Strašno brihtnih pomagal razvozlati strašno hudi klimatolog in okoljski ekonomist Aljoša Slameršak. Z Aljošo smo seveda pogledali mnogo dlje od dežnih kapelj, ki sicer nastanejo zaradi povsem naravnih procesov, vendar marsikdaj v njih prepoznamo tu…

Oktobra ne moremo več ločiti od rožnate pentlje, simbola, ki ozavešča o raku na dojkah. Tanja Španić, prvi obraz organizacije Europe Donna, slovenskega združenja za boj proti raku dojk, se je društvu pridružila kot prostovoljka leta 2010, potem ko se je zelo mlada soočila s to težko boleznijo. Sedem let pozneje je postala predsednica društva, vmes …

Ana Kisovar je Celjanka, ki se zadnja leta uveljavlja kot strokovnjakinja na področju reproduktivne medicine. V tem hipu je na sveže, četudi ponovno, preseljena v Švico, kjer dela kot specializantka iz ginekologije in porodništva. V Celju se že dolgo ni za dlje časa ustavila. Obiski družine, prijateljev, potem pa hitro nazaj v tujino. Ne zaradi tuj…

Najbolje, da se kar vržemo v vrtinec divjega plesa delcev, manjših od atoma, ki pospešujejo, se brez zavor zabijajo med seboj in se v vse smeri razpršujejo po velikem hadronskem trkalniku v Cernu. Nič ne bo bolelo, saj bomo ves ta čas v varnih rokah strašno hude fizičarke in komunikatorice znanosti Anje Kranjc Horvat. Pri tem evropskem megaprojektu…

Divji opraševalci pomembno prispevajo k biotski pestrosti in so še kako ključni zate, zame, za vse nas … ker pridelujejo hrano. “Zagotavljajo eno ključnih ekosistemskih storitev, to je opraševanje rastlin, kar je pomembno tako za kmetijstvo, torej za našo prehransko varnost, kot za naravo oziroma biotsko raznovrstnost,” je v tokratnem podkastu poja…

Morda Sašo Vipotnik resda veliko ljudi pozna kot predvsem strašno hudo glasbenico z vzdevkom Neomi, a ta ista Saša je obenem tudi strašno huda nevrologinja, ki pa so jo mnogi spoznali tudi kot osebo, ki jim je kot zdravnica pomagala, ko je poskušala razvozlati vzroke njihovih bolezni. Z njo smo se v podkastu spustili tudi v globine spanja. In iskal…

Veronika Fikfak je mednarodna pravnica in raziskovalka, ki se že vrsto let posveča zagotavljanju in krepitvi človekovih pravic. Pravi, da so trenutno za mednarodne pravnike super časi, obenem pa grozni. “Grozni so zaradi tega, ker se dogaja, super pa zato, ker imaš lahko vpliv, lahko oblikuješ potek dogajanja in ima tvoje delo zato pomen. Pravniki …

Tadej Droljc vrtinči elektronsko glasbo in z računalnikom ustvarja avdiovizualne kompocizije. Predstavlja jih po vsem svetu. Med drugim je sodeloval na znamenitem festivalu Ars Electronica, na cannskem Marché du Film, Semibreve, Node, Sonica Glasgow itn. Za svoje delo je prejel več mednarodnih nagrad in priznanj, kakršna je denimo nagrado Edigma-Se…

Špela Vintar se s sprego tehnologije in prevajanja ukvarja že dobri dve desetletji. Prav v zadnjem času še posebej skrbno bedi nad interdisciplinarnim magistrskim programom Digitalno jezikoslovje. Posadila je seme zanj in zdaj raste že drugo študijsko leto. Najbrž je že iz tega razvidno, zakaj ji kolegi pravijo kar Ronaldo terminologije. Špela je n…

Krmilo za vodenje po poteh tekačev, kvantne fizike in komuniciranju znanosti predajamo dr. Levu Vidmarju, predavatelju in raziskovalcu, ki se ukvarja s temeljnimi vprašanji v večdelčni kvantni fiziki. Za proučevanje kolektivnih lastnosti gradnikov snovi povezuje koncepte različnih vej fizike, od kvantne dinamike, kaosa in lokalizacije, transporta k…

Peter Andolšek je najboljši mladi astronom na svetu. Obiskuje četrti letnik Bežigrajske gimnazije in medtem ko se pripravlja na gimnazijski finale, torej maturo, doma pomaga staršem pri kmečkih opravilih. Hkrati pa sega v prenesenem pomenu proti zvezdam. Letos poleti je namreč postal skupni zmagovalec 16. mednarodne olimpijade iz astronomije in ast…

Iztek leta je čas, ko se opravljajo bilance na več področjih, je pa tudi čas, ko zadnji krog teče projekt Besede in kretnje, katerega pobudnica in vodja je Simona Klemenčič. Kot sama pravi, so besede leta presek časa v družbi. Če se ozremo na besede leta ali kandidate zanje nazaj, kot sama pravi, se bomo spomnili na to, kdaj smo prvič slišali za kr…

Urška Centa je začela plesati še pred vstopom v šolo, danes je ena najbolj prodornih plesnih ustvarjalk, ki ples združuje tudi z glasbo. Prav v tej kombinaciji jo v zadnjem času lahko zasledimo predvsem kot markantno plesalko in pevko v zasedbi Sentido project. Zamisel zanjo je razvijala, odkar se je vrnila iz Madrida, kjer je študirala flamenko, i…

Strašno hudemu Zvonetu Černeliču je bilo kmetovanje tako rekoč položeno v zibko. Odrasel je na kmetiji in povsem razumljivo je bilo, da bo z delom na njej tudi nadaljeval. Po končani srednji kmetijski šoli si ni mogel predstavljal, da bi lahko počel kaj drugega. In tudi ni. Le da se je že kmalu po vstopu v odraslo dobo osamosvojil, z ženo kupil bli…

Strašno hudega Blaža Zupana so že zgodaj v otroštvu zanimale knjige o robotiki, ki jih je poleg Pike Nogavičke rad bral, preden ga je odneslo v sanje. Toliko let pozneje lahko reče, da so sanje postale resničnost. Roboti in računalniki so mu tako vzbujali radovednost, da jih ni in ni mogel izpustiti. Zdaj je profesor na fakulteti za računalništvo i…

Bila je še otrok, ko je v stari vili z lesenim stopniščem odkrila stensko omaro. Vrata so bila zaklenjena, toda ključ ni bil daleč. Ko jih je odklenila in odprla, je zagledala ogromno stekleničk z različnimi napisi. Stekleničke so bile vznemirljive, a napisov ni razumela. To je bil njen prvi stik s kemijo. In znanostjo. Saša Novak je doktorica kemi…

Raziskovalka in socialna antropologinja Nataša Rogelja Caf je s svojim nekdanjim fantom, zdaj možem, dolgo sanjarila o daljšem potovanju. Vseeno ji je bilo, kam bi odšla, le da bi odšla. A niti v sanjah si ni mogla predstavljati, da bo njuna pot naposled trajala sedem let in da bo dobršen del tega časa preživela na barki, za nameček pa bodo z njima…

Di Strašno hudi

Di Strašno hudi

Di Strašno hudi

Di Strašno hudi

Nekega prijetnega poletnega dne se Emil usedel na novo kolo in odpeljal. Sam. Da bi bil sam. Zapustil je mesto, drvel čez podeželje, mimo lično urejenih vrtov, skozi gozdove, pri tem opazoval ljudi, ki jih je prehitel, ali pa so oni njega, se počasi dvigoval navkreber in prispel na vrh prelaza in se v tamkajšnjem gostišču ustavil v tamkajšnjem gost…

Di Strašno hudi

»Neskočno lažje je pisati, ko ni vse v redu,« zapiše gledališka režiserka, kolumnistka in pisateljica Ivana Djilas v svoji zbirki esejev A si lahko vsaj enkrat tiho (založba Goga, 2022). Toda tudi takrat, ko ni vse v redu, še ne pomeni, da je pisati kakor koli lahko in da se besede kar same stresajo iz rokava in potem samodejno sestavljajo v povedi…

Še preden vzamemo zalet za skok v naslednje leto, se dajmo za pol urice ustavit še pri letošnjem zadnjem podkastu iz družine Strašno hudi. Mogoče bo tokrat še najbolje, da se usedemo kar za obloženo mizo in se skupaj s Tilnom Travnikom mastimo s pečenko, kakršno ustvarja. Dobesedno ustvarja. Tako da če še iščete ideje za novoletno pojedino … le pri…

Pisateljica Vesna Lemaić je avtorica večkrat nagrajenih kratkih zgodb in romanov, tokrat pa v podkastu govori o svoji najnovejši knjigi kratkih zgodb Trznil je, odprla je oko (izšla pri založbi Mladinska knjiga). Sedem zgodb je v knjigi stkanih tako, da že tvorijo roman, in zastavljenih tako, da v njih sledimo razvoju odnosa med dedom in vnukinjo. …

S strašno hudim Jernejem Polajnarjem, biologom in wikipedistom, smo tokrat reševali komunikacijske zadrege, ki bi jih sicer imeli med druženjem z žuželkami. Jernej, zaposlen na Nacionalnem institutu za biologijo, je namreč nekakšen interpret njihovega jezika, saj jim že vrsto let precej konkretno prisluškuje in ugotavlja, kaj si imajo povedati. Bi …

»Ko je Petra rekla, da bi o meni napisala knjigo, se je meni to najprej zdelo hecno, no, potem pa sem rekla: ‘Ja, no, pa dejva!’ Potem pa je bilo tako, da sva se malo dobivale v moji garderobi, malo v njeni, snemala je vse, kar sem govorila, potem pa je morala malo spucati ta moj govor, ker preveč tujih besed uporabljam, preveč nekih vzklikov. Treb…

Eva Matjaž je neodvisna raziskovalka, ki že dve desetletji deluje na polju dela, pri čemer spremlja pojav naraščajoče prekarizacije, preverja potenciala ustvarjalnih skupnosti, pasti in priložnosti ekonomskih modelov. Je tudi soustanoviteljica Poligona, znamenitega prostora so-delovnaja in sodelovanja. Ko so se zaprla njegova vrata v Tobačni tovarn…

Z malo domišljije se da na vratu čutiti volčjo sapo. Toplo, vlažno in z vonjem po zemlji. Je grozeča in preteča, a hkrati tudi domača in prijetna. K sreči imamo v rokah roman in nismo kje v divijini, kjer bi si iz oči v oči zrli v zverjo. Nevarnost je tam zunaj in, kot se pokaže v psihološkem kriminalnem romanu Beli volk, smo si nevarni predvsem lj…

»Pesem [...] mi pomaga pri boju s tesnobo, daje mi smisel, pisanje je majhna zmaga nad sramom,« zapiše hrvaški pisatelj Dino Pešut v romanu Očetov sinko. Kakšno supermoč ima poezija ali umetniško ustvarjanje na sploh, kako lahko vsakomur pomagata, da se dvigne nad tesnobo in pomaga zajeziti sram? Očetov sinko je sicer prvoosebna pripoved mladega ge…

Di Strašno hudi

Di Strašno hudi

Dolge noči za kuhinjsko mizo. Računalnik, pisanje, družba muc, brez ljudi. To je le grob oris ustvarjalnega procesa Dijane Matković. »Bolj kot oris procesa ali priporočilo, je to lahko opozorilo, česa ne početi, ker je bilo zelo nezdravo: ponoči sem delala, ful enih redbulov spila, pivo, cigarete …« Dijana Matković pravi, da je bilo obdobje pisanja…

Sogovornica tokratnega podkasta doktorica Vesna Mikolič je izjemna poznavalka besed. Je jezikoslovka, profesorica slovenskega in italijanskega jezika, tudi esejistka in publicistka, pa predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije ZRS Koper in predavateljica na katedri za slovenski jezik in književnost Univerze v Trstu. Da so besede njen čarobni s…

Mogoče ste tudi vi med nami, ki se romana Pod svobodnim soncem, s podnaslovom: povest davnih dedov spominjate kot … neskončnega. V šolski knjižnici je bil med debelejšimi knjigami in prav zaradi tega se je marsikdo obotavljal, preden ga je vzel v roke. Ampak ta neskončnost je ob branju dobila drugo dimenzijo. V širine panonskega prostora se je dalo…

Doktorica biologije in evolucijske antropologije —- V novo, zdaj že 4. sezono podkasta Strašno hudi, se prebujamo z Zarjo – čeprav ne s tisto, rdečkasto svetlobo, ki nas tako rada obdari ob jutrih in večerih, pač pa s tisto drugo, ki močno žari kot razlagalka epidemije vse, od kar se je v naš svet zavlekel koronavirus. Strašno huda Zarja Muršič v m…

Ko se ti literatura enkrat zapečati v DNK, potem se je nikoli več ne rešiš. To se je zgodilo, kot sam pravi, tudi našemu tokratnemu sogovorniku, diplomatu, pravniku in esejistu Iztoku Simonitiju. Zgodilo se je že v otroštvu, ko je prebiral pravljice, ki jih je našel na domačih knjižnih policah, in po dolgem in po čez Karla Maya. Hitro je bilo jasno…

Ob branju avtobiografske knjige bralca kaj hitro zagrabi občutek, da ga njen pisec prijazno prime za roko, odpre vrata svoje zasebnosti in povabi v svoj svet. Tokrat smo se v podkastu oprijeli roke Pustolovca zmote, avtorja »patetičnega priročnika za razumevanje priletnega alfa samca« (izšel pri Mladinski knjigi). Izza zavese, ki je zastirala tega …

Ilustratorka in delovna optimistka —- Strašno zabavno je delati salte, če jih znaš, in loviti ravnotežje; toliko bolje, če se pri tem ne zvrneš, kot si dolg in širok. Drobne zmage. Te so toliko bolj pomembne, ko se kakšne zoprne naravne in družbene sile obrnejo proti nam in nam spodnašajo naša tla pod nogami. A se ne glede na vse, ne da spregledati…

Zakaj imamo ljudje in večina živalskih vrst dve očesi, vidimo pa eno podobo, eno sliko pred seboj? Med drugim zato, da možganom olajšamo naporno delo pri procesiranju informacij zunanjega sveta. Esejistka, kolumnistka in prevajalka Urša Zabukovec nam odpre oči drugače. V uvodu svoje zbirke kolumn Levo oko, desno oko (Kud Logos) se namreč nasloni na…

»V moji glavi igra po mojem 20 orkestrov in vsi člani orkestra so vsak iz drugega konca sveta, « pravi Maja Gal Štromar o občutkih, ki jo prevevajo, ko se usede k pisanju. A če v sebi nosi ustvarjalni direndaj, ki poganja njo in romaneskne junake, pa mora biti, ko ustvarja, zunaj nje tišina. Tako, pravi, je tudi lažje slišati. Maja Gal Štromar je p…

Nedvomno so obvezni zajeten kup slovarjev in slogovni priročnik pisanja, dobro denejo še čaj ali kava ... To so ključne sestavine na mizi marsikaterega prevajalca. Tokratni sogovornik Airbeletrininga podkasta, prevajalec in letošnji Lavrinov nagrajenec, Rawley Grau, pa mednje doda še mački - dva priročna grelca. Manjka še kakšna pomembna začimba, d…

Iz malega zraste veliko. Mala je najprej videti beseda, dokler se ne razraste v knjigo, ali prva knjiga na polici, ki se čez čas naposled razširi v knjižnico. Od tam pa se odpirajo pogledi v najrazličnejše svetove, ki so nam vedno na voljo, le knjigo moramo odpreti in obrniti kakšno stran. Vsakemu bralcu pa njegova lastna knjižnica pomeni še vse ka…

Njen ded ji je rad pravil zgodbe in, kot pravi, je bil fantastičen pripovedovalec, z babico pa sta ji tudi kupovala knjige. Miriam Drev v podkastu Zamolčane zgodbe razkriva, kako zelo je že v zgodnjem otroštvu potrebovala besede, knjige, branje, pripovedovanje. Ne samo potrebovala, tudi dobivala jih je. Nič kaj drugače ni bilo pozneje, ko besed ni …

Nekega dne je pisatelj in prevajalec Andrej E. Skubic v časopisu na praviloma kar najbolj branih straneh, v zapisih iz črne kronike, zasledil novico o tem, da je moški domnevno ubil svojo ženo, truplo pa je videla ženska, ki je z njim pozneje preživela noč. Kdo je bil moški, kdo je bila umorjena žena in kdo ženska, ga ni posebej zanimalo. Tudi poli…

Trideseta leta minulega stoletja so z varne časovne razdalje videti kot vakuum, hipno zatišje pred nevihto, ki je sledila z drugo svetovno vojno. Zakaj to obdobje še zdaleč ni bilo tiho in kakšne ideje so vrele že tedaj, v svoji novi knjigi Svastika na pokopališkem zidu obravnava zgodovinarka z inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU Mateja Ratej.…

Pisateljica Tanja Tuma je vsaj dvakrat začela iz nič, v drugo celo iz pepela. Ko je zagorelo v stari kmečki hiši, kjer je živela, so se vse dotlej zbrane knjige, spremenile v prah. Toda iz tega pepela se je dvignila nova hiša, v njej pa tudi nova osebna knjižnica. Življenje anglistke, francistke, urednice, založnice in v zadnjem času predvsem pisat…

Tokratna objava je pravzaprav poobjava. Podkast je nastal na Oštru, centru za preiskovalno novinarstvo v jadranski regiji. Zaradi vsebine, ki je ne bi bilo brez strašno hudih sogovornikov, pa se zdi povsem na mestu, da ga delimo tudi tu z vami. Vrelca dezinformacij ni mogoče ustaviti, ga je pa najbrž mogoče zajeziti. V pogovoru z gosti v drugem pod…

Plesalka, akrobatka, igralka, capoeiristka, sinologinja — Strašno huda Katjuša Kovačič s svojim telesom povezuje Brazilijo na enem koncu sveta in Kitajsko na drugem, vmes pa se razteguje še čez Slovenijo. A to ne pomeni, da je megalomansko bitje, ki bi lahko z obema rokama objelo ves planet. Čeprav v prenesenem pomenu to drži. Katjuša je namreč akr…